Marko Tekavc
Upravljanje storitev – dobre prakse in vzorci
Danes je eden ključnih izzivov organizacij, ki želijo slediti principom storitvene orientacije obvladovanje in upravljanje storitev. Zagotavljanje vidljivosti, centralizacija in standardizacija oblike podatkov, pogodb in polic ter upravljanje z verzijami so izzivi na katere je potrebno odgovoriti z ustreznimi rešitvami. Na srečo imamo tudi v svetu storitvene orientacije že na voljo dovolj izkušenj, dobrih praks in vzorcev s katerimi lahko naslovimo področje upravljanja storitev.

V prispevku bomo predstavili težave s katerimi se tipično srečamo če želimo obvladovati storitve v organizaciji, ter kako si pri iskanju in aplikaciji ustreznih rešitev lahko pomagamo s storitvenimi vzorci. Spoznali bomo dobre prakse pri načrtovanju in verzioniranju pogodb storitev ter ključne vzorce, ki naslavljajo področje upravljanja storitev.

Oskar Lang
Uspešno upravljanje tveganj s pomočjo SOA
Predstavitev prikaže prvo implementacijo SOA rešitve na IBM arhitekturi v Sloveniji. Prikazana bo vloga Alcada, kako je Alcad pristopil k tej arhitekturi, kako je integriral nove rešitve v obstoječ informacijski sistem Impola. Prav tako je prikazana tudi vloga Impola kot nosilca ideje, njihovega reinžineringa marketinškega procesa in tvorca inovacije v tej branži industrije.

Aleš Frece
Povezljivost storitvenih vodil na primeru najbolj razširjenih implementacij ESB
Za sodobna podjetja ne zadošča, da zgolj ustvarijo storitve, temveč jih morajo tudi upravljati skozi celoten življenjski cikel, to je v fazah odkrivanja, kompozicije, validiranja, nameščanja, delovanja, upravljanja in nadziranja ter pri zagotavljanju interoperabilnosti in varnosti. Poleg tega morajo biti storitveno omogočeni vsi nivoji arhitekture – predstavitvene, podatkovne, poslovne in deljene storitve ter poslovni procesi. Temu služi storitveno vodilo (ESB – Enterprise Service Bus), ki je načrtovano za povezovanje heterogenih storitev ter posredovanje in upravljanje interakcij med njimi. Storitveno vodilo je zato eden ključnih elementov pri vzpostavitvi storitveno usmerjene arhitekture (SOA – Service Oriented Architecture), saj nam pomaga realizirati njene cilje. Tega se zavedajo vsi pomembnejši ponudniki orodij in infrastrukture za storitveno usmerjeno arhitekturo, zato storitveno vodilo vključujejo v svoje rešitve. Implementacije storitvenega vodila se od ponudnika do ponudnika sicer razlikujejo, vendar vse te implementacije nudijo zmožnosti za podporo vsaj minimalnemu naboru tipičnih scenarijev integracij oz. nudijo tehnološko podporo reševanju izzivov, ki jih ti scenariji odpirajo. Ti izzivi so tipični problemi integracije, od npr. enostavne integracije dveh sistemov, preko zagotavljanja širše povezljivosti med aplikacijami (tudi z aplikacijami drugih podjetij, kjer je zelo pomemben nadzor nad samo integracijo), pa vse do avtomatizacije poslovnih procesov s koreografijo storitev.

Matej Perhoč, Christian Kohek, Slamek Ivan,
IPL (Insurance Platform) storitvena platforma in integracija obstoječih rešitev
V poslovnem informacijskem svetu se vedno znova pojavlja dilema, ali investirati v nove in hkrati finančno zahtevne vendar napredne tehnologije, ali pa vztrajati pri zastarelih poceni rešitvah, ki pa na dolgi rok nimajo svetle prihodnost. Ali uporabljati obstoječ produkt, ki je težaven za nadgradnje in vzdrževanje ali pa investirati v razvoj nove poslovne rešitve, ki strokovno ne bo veliko drugačna, bo pa narejena na podlagi novih tehnologij in bila zaradi tega boljša za prihodnost.

V podjetju FJA smo bili postavljeni pred to dilemo v času razvoja produkta, ki omogoča popolno vodenje zavarovalniških portfeljev in procesov. Več delnih rešitev, ki podpirajo določene sklope funkcionalnosti je že bilo razvitih a jih zaradi časovnih in finančni razlogov ni smiselno zavreči in napisati na novo. Zaradi tega smo sprejeli odločitev, da v prvi fazi obstoječe rešitve integriramo v novo platformo, katerega glavni tehnološki cilj pa je servisna orientiranost, ki omogoča povezovanje različnih komponent v skupen produkt.

V prispevku bomo pokazali arhitekturo novo nastale platforme in predstavili osnovne koncepte, ki smo jih pri uporabili pri zasnovi platforme. Na konkretnih primerih bomo pokazali integracijo obstoječih informacijskih rešitev v novo platformo in njeno arhitekturo.

Prva obstoječa rešitev je razvita v jeziku PL/SQL in uporablja ORACLE Forms, druga pa je aplikacija razvita v programskem jeziku C. Obe rešitvi smo s pomočjo različnih tehnologij poenotili s »standardnimi« komponentami IPL platforme in tako dobili možnost integracije teh rešitev v skupne poslovne procese.

Marko Lah
EDA + SOA – Dogodkovno vodene storitvene aplikacije
Temelj aplikacij, ki so zasnovane na dogodkovno vodenih arhitekturah, je dogodek. Definiramo ga kot relevantno spremembo stanja znotraj ali zunaj sistema. Nihanje vrednosti delnic, sočasno plačevanje s kreditno kartico iz dveh različnih geografskih območij, sprememba temperature in še bi lahko naštevali raznovrstne dogodke, s katerimi se srečujejo podjetja, raziskovalne inštitucije ali organi pregona. Cilj aplikacij temelječih na dogodkovno vodenih arhitekturah je prepoznavanje teh dogodkov, njihovo procesiranje in ovrednotenje ter proženje določenih posledičnih aktivnosti. Pozitivna posledica njihove vpeljave je šibka sklopljenost komponent. Uporabniku je tako mogoče poljubno dodajanje generatorjev in odjemalcev dogodkov, kar prihrani čas in s tem tudi denar.

V tem prispevku bom predstavil zgradbo tipičnih dogodkovno vodenih storitvenih aplikacij. Prikazal bom kako uporabiti komponente SOA kot so spletne storitve in ESB (Enterprise Sevice Bus), da dosežemo šibko sklopljenost in enostavno integracijo z drugimi sistemi.

Mitja Šturm, Tomaž Kreševič
Implementacija integracijskih postopkov s pomočjo SOA pristopa
V času finančne in gospodarske krize ni veliko prostora za investicije v nove informacijske sisteme in razvoj novih rešitev, ampak se večji pomen in prednost daje integraciji obstoječih rešitev in obstoječih poslovnih procesov. Tako kot vsaj projekt znotraj IT tudi integracija obstoječih aplikacij zahteva definiranje določenih postopkov in arhitekturnih prijemov ter uporabo ustreznih orodij, ki zagotavljajo uspešno izvedbo integracijskih projektov. Eden on takih pristopov je definitivno pristop, ki temelji na storitveno usmerjeni arhitekturi (angl. Service Oriented Architecture SOA).

Veno Leskovšek
Kako mobilnemu Siebel CRM uporabniku zagotoviti dober dan?
Would you like to shadow an enterprise mobile user for a day? This is a perfect session that walks through the day in the life of a sales professionals as a mobile user performing a job from dawn to dusk. It covers how that user can complete every task while on the road without having to return to home base to complete the tasks. Oracle Siebel CRM mobility covers mobile Web clients, handhelds, and wireless clients. This presentation will discuss and demonstrate the challenges of the IT organizations to setup and manage such environments.

Tomaž Poštuvan
Poslovni indikatorji v luči storitvenih arhitektur
Storitveno usmerjena arhitektura že nekaj časa ni več samo nekaj abstraktnega, temveč postaja z vsakim dnem bolj pomembna ločnica med podjetji s tradicionalnimi IT sistemi in modernimi podjetji, ki želijo imeti IT sisteme čimbolj prožne, da bi se lahko hitro prilagodila razmeram na trgu. Učinki vpeljave storitveno usmerjene arhitekture so razvidni tako v hitrosti pri procesu razvoja novih rešitev kot tudi v vzdrževanju obstoječih in s tem neposredno vplivajo na rast poslovanja. Pri tem moramo biti pazljivi tako na izbrane procese, ki morajo biti vidni vodstvu podjetja, kot tudi na časovnico, po kateri bomo procese začeli uporabljati. Zelo pomemben vidik pri načrtovanju je še način upravljanja celotnega sistema (SOA Governance), saj se posamezne storitve nahajajo na različnih mestih znotraj ali celo izven podjetja.

Gregor Polančič, Boštjan Šumak
Model sprejetosti e-storitev v praksi
Podjetja in državne institucije so v zadnjih letih vložila veliko sredstev za razvoj ali uporabo e-storitev. Rezultat vlaganj je visok delež razpoložljivosti e-storitev. Kljub temu statistike uporabe e-storitev ne prikazujejo tako svetle slike, saj uporaba e-storitev močno zaostaja za njihovo razpoložljivostjo. Poglavitni izziv danes torej ni povečevati deleža e-storitev temveč zagotoviti, da se bodo razpoložljive e-storitve dejansko uporabljale. Z omenjenim izzivom se ukvarjajo sociološko-tehnične raziskave na področju sprejetosti informacijskih tehnologij, rezultati raziskav pa prinašajo koristi za njihove uporabnike in razvijalce. V prispevku predstavljamo aktualno stanje in ugotovitve na področju sprejetosti e-storitev s poudarkom na njihovi praktični uporabnosti za razvijalce e-storitev. Predstavljene so zamisli, kako lahko na osnovi modela sprejetosti e-storitev razvijamo e-storitve, ki jih bodo uporabniki sprejeli in kako bi lahko na osnovi že obstoječega znanja na področju e-storitev, zasnovali sistem znanja, ki bi povečal delež uporabe e-storitev.

Leon Dobnik, Marjan Heričko
Integracija s sistemom za elektronsko vlaganje predlogov izvršb
Z ustanovitvijo Centralnega oddelka za izvršbo na podlagi verodostojne listine, (CoVL) je bil leta 2008 v Republiki Sloveniji storjen pomemben korak k informatizaciji slovenskega pravosodja. Od takrat naprej izvršilni postopek za predloge izvršb na osnovi verodostojne listine poteka avtomatizirano in v elektronski obliki.
Informatizacija izvršilnega postopka in ustanovitev CoVL omogoča elektronsko poslovanje med sodišči in vlagatelji predlogov izvršb, katerega dosežemo z uporabo standardnih informacijskih tehnologij, kot so jezik XML, XML shema, spletne storitve, elektronski podpis, idr.
V prispevku na kratko predstavljamo izvršilni postopek, z njim povezane pojme ter pravno podlago zanj, opišemo delovanje CoVL in aplikacijo E-izvršbe, s pomočjo katere je mogoče predloge izvršb izpolnjevati in jih elektronsko vlagati na CoVL. E-izvršbe hkrati predstavljajo integracijo upnikovega IS s CoVL, zato v prispevku navajamo tudi podrobnosti integracije in izkušnje, ki smo jih ob tem pridobili.

Timotej Kodek
Sodobni pristop h upravljanju in arhiviranju elektronskih vsebin
Uvajanje elektronskega načina poslovanja postaja v marsikaterem podjetju realnost, ki zamenjuje staro navado upravljanja s klasično papirno dokumentacijo. Marsikatero podjetje izkorišča tržno nišo s ponujanjem storitev elektronske hrambe različnim organizacijam. A pot od preproste ideje in vzpostavitve tovrstnega sistema do resnega ponudnika storitve je vse drugo kot preprosta. Arhivska zakonodaja (Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih – ZVDAGA) namreč določa, da »hrambo arhivskega gradiva in spremljevalnih storitev v digitalno obliki za javnopravne osebe in arhive lahko opravlja samo ponudnik, ki je akreditiran pri državnem arhivu«, torej pri Arhivu Republike Slovenije. To pomeni, da so podjetja, ki na trgu ponujajo storitve e-hrambe, omejena le na tiste naročnike, ki ustrezajo zakonskim okvirom. Avtenti.si je s svojo storitvijo sihramba.eu med prvimi v Sloveniji uspelo pridobiti akreditacijo za storitev dolgoročne hrambe dokumentarnega gradiva v elektronski obliki. Sistem je zasnovan tako, da omogoča uporabniško prijaznost enostavno integracijo v obstoječe uporabniško okolje (DMS aplikacije oziroma druge aplikacije za upravljanje s tekočo zbirko dokumentacije v podjetju). V prezentaciji bomo skušali nekoliko osvetliti problematiko zakonodaje, upravljanja z dokumenti po podjetji in vsebinsko predstaviti storitev dolgoročne hrambe sihramba.eu.

Matevž Gačnik
Razvoj sodobnih večnivojskih aplikacij - arhitektura srednjega sloja

Dejan Sarka
Razvoj sodobnih večnivojskih aplikacij - podatkovna arhitektura za analize

Dušan Zupančič
Razvoj sodobnih večnivojskih aplikacij - arhitektura uporabniškega sloja

Oliver Zofič
Live Mesh – povezljivost naprav in aplikacij
Microsoft Live Mesh je Microsoftova rešitev, s pomočjo katere rešimo težavo uporabnosti in povezljivosti več različnih in med seboj nepovezanih naprav ali aplikacij. Live Mesh omogoča sinhronizacijo datotek z različnih naprav, sinhronizacijo in shranjevanje datotek na spletu, oddaljen dostop do namizja in skupno rabo datotek za več uporabnikov. Deluje na operacijskih sistemih Windows XP, Windows Vista in Windows 7, obstajajo pa tudi že odjemalci za MAC OS X in za mobilne telefone.

Marko Bevc
Sprememba zunanjega izvajanja IT storitev zaradi uporabe virtualizacije
Virtualizacija strežnikov je v polnem zamahu, ki raste kot nikoli prej. Število virtualnih strežnikov na fizičnem gostitelju dosega razmerje neverjetnih 20:1 in več. Vsi ponudniki zunanjega izvajanja IT storitev že uporabljajo virtualizacijo in poznajo ter uporabljajo večino tehnoloških prednosti, ki jih prinaša. Ključnega pomena je pa predvsem upoštevati spremembe v poslovnih procesih in jih pravilno prilagoditi. Ponudniki zunanjega izvajanja IT storitev se tako soočajo z novimi izzivi in priložnostmi, ki jih virtualizacija prinaša v njihovo poslovanje. Potrebno je pravilno reagirati in prilagoditi poslovne procese ter pravilno ovrednotiti in znati ponuditi prednosti, ki jih virtualizacija prinaša za ponudnike zunanjega izvajanja IT storitev. Predstavljeni bodo osnovni koncepti virtualizacije, zunanjega izvajanja IT storitev in njihov medsebojni odnos ter povezava. Prikazanih je tudi nekaj podatkov in primerov podjetja Actual I.T., ki ima na tem področju veliko izkušenj.

Domen Verber
Superračunalniki na naših mizah
Zaradi zahtev uporabnikov s področja zabavne elektronike, so se v osebnih računalnikih in igralnih konzolah razvili grafične procesne enote (GPE; angl. Graphic Processor Unit ali GPU), ki v veliki meri po svoji računski moči prekašajo delovanje standardnih procesorjev. GPE so sposobne v realne času izrisovati foto realistične 3D slike, sestavljene iz več milijonov ploskev. Da to lahko dosežejo, GPE izkoriščajo visoko paralelizirane računalniške arhitekture z od nekaj deset do več sto procesnih enot. Takšne zmogljivosti so do tedaj ponujali samo superračunalniki, vendar za ceno, ki so si jo lahko privoščili samo nekateri. Nekoliko bolj zmogljiva grafična kartica, ki deluje s hitrostjo blizu 1 TFLOPS, pa je na razpolago že za okoli 500 ameriških dolarjev.

Sandi Pohorec, Mateja Verlič, Milan Zorman
Aplikacije letijo v nebo
V svetu računalništva se danes dogaja prehod aplikacij iz namiznega okolja in korporacijskih strežnikov v oblake. Le-ti se lahko imenujejo računalništvo v oblakih (angl. »cloud computing«), računalništvo na zahtevo (angl. »on demand computing«), programska oprema kot storitev (angl. »software as a service«) ali internet kot platforma (angl. »internet as a platform«). Skupen imenovalnik, ne glede na poimenovanje tehnologije, je premik računalniških storitev, glede na njihovo geografsko lokacijo, stran od končnega uporabnika. Dobro znan primer predstavlja uporaba storitve Google Docs. Ko uporabnik ustvari oziroma ureja dokument ali preglednico večina potrebne programske opreme ni na njegovem računalniku. Nahaja se na njemu nevidnih, neznanih strežnikih, ki so morda fizično na različnih kontinentih.

Andrej Krajnc, Bojan Štok, Ciril Petr
Uporaba odprtih vmesnikov v sodobnih aplikacijah
Pri razvoju sodobnih aplikacij v zadnjem času predstavlja eno od najbolj zanimivih ter tudi eno najpomembnejših področij možnost odpiranja navzven preko odprtih aplikacijskih programskih vmesnikov (ang. Open Aplication Programming Interface oz. Open API). Odpiranje preko odprtih vmesnikov omogoča, da se del funkcionalnosti uporabi v drugih aplikacijah, s čimer se lahko zelo poveča uporaba aplikacij.

Tovrstni programski vmesniki se že dalj časa uporabljajo na namiznih aplikacijah, v zadnjem času pa se vedno bolj uveljavljajo tudi pri spletnih aplikacijah. Bolj ali manj vse pomembnejše spletne aplikacije ponujajo nek programski vmesnik, ki ga lahko uporabljajo druge aplikacije. Najbolj znani so programski vmesniki, ki jih ponujajo Google, Amazon, Flickr, YouTube, eBay, Yahoo, vse bolj pa se odprti vmesniki uveljavljajo na področjih, kot so socialna omrežja (Twitter, Facebook, OpenSocial) in računanje v oblaku (cloud computing).

Pri uporabi odprtih vmesnikov je zanimivo pogledati, katere tehnologije se uporabljajo v ozadju. Tradicionalno so se za takšne vmesnike uporabljale tehnologije, kot so HTTP, RSS, ATOM in XML. S pojavom SOA se je začel vedno bolj uveljavljati koncept WSDL/SOAP, popularnost pristopa WEB 2.0 pa je v ospredje porinila koncepte, kot so REST, JavaScript, Ajax, JSON itd.

V prispevku je predstavljena primerjava različnih uporabljenih konceptov. Predstavljene so tudi dosedanje praktične izkušnje pri definiranju tovrstnih odprtih vmesnikov in načrti za uporabo odprtih vmesnikov v bodoče.

Danijel Radjenović
Prilagoditev programske tovarne za razvoj spletnih aplikacij
Programska tovarna Web Client Software Factory (WCSF) je plod dolgoletnih izkušenj Microsoftove skupine Patterns & practices. Namenjena je gradnji velikih spletnih aplikacij z uporabo tehnologije ASP.NET. V prispevku so predstavljene osnovne značilnosti programske tovarne WCSF, možnosti njene prilagoditve in razvoj lastne programske tovarne, ki generira začetno ogrodje spletne aplikacije. Za poslovni nivo smo uporabili ogrodje CSLA .NET. Pri oblikovanju uporabniškega vmesnika smo si pomagali s kontrolami podjetja Telerik in orodjarno AJAX Control Toolkit. Ugotovili smo, da lahko vse tri tehnologije združimo v celoto in s tem dobimo zelo uporabno ogrodje za razvoj spletnih aplikacij.

Silvo Koren, Tomaž Vajngerl
MDD (Model-Driven-Development) razvoj aplikacij s pomočjo odprto-kodne platforme openArchitectureWare (oAW)
MDD je iz dneva v dan bolj pomembna paradigma pri razvoju zahtevnih rešitev, ki morajo biti dovolj agilne, da se lahko hitro prilagajajo spreminjajočim zahtevam uporabnikov in trga. Vendar za dovolj učinkovito izvajanje procesa MDD-ja je zaželeno da je le to podprto z dovolj učinkovitimi orodji, ki celoten postopek poenostavi in pospeši. V prispevku je prikazan MDD razvoj z uporabo odprto-kodne platforme oAW.

Namen članka je prikaz izkušenj z platformo oAW. Kako platforma poenostavi MDD. Prikazali bomo vpeljavo oAW platforme, prednosti upoprabe, kje so bile pasti pri uporabi in njene pomanjkljivosti, kakšne so možnosti nadgradnje in kaj se pripravlja v prihodnje.

Tomaž Korelič, Aleš Živkovič
Avtomatsko testiranje spletnih aplikacij
Testiranje aplikacij je eno izmed problematičnih področij, ne samo zaradi tega ker se podjetja še vedno ne poslužujejo orodij za avtomatsko testiranje, ampak tudi zaradi premajhnega napora ali prekratkega časa testiranja. Vendar tudi sama orodja za avtomatsko testiranje ne prinesejo tolikšne pridobitve. Do neke mere olajšajo delo pri testiranju (sploh pri regresijskem), vendar pa zaradi nenehnega spreminjanja testne aplikacije, se morajo posledično popravljati tudi testne skripte. Avtomatski testi pa na sploh niso primerni pri kompleksnejših testnih primerih, kjer je bolj dobrodošel pozoren tester. Komunikacija z razvojno ekipo je tudi zelo pomembna. Sporočanje na daljavo, seveda ni tako produktivno kot pa osebni kontakt, čeprav ta ni vedno mogoč je pa zelo zaželen. V članku opisujemo, do kakšnih problemov smo naleteli pri testiranju spletne aplikacije in kako smo jih odpravili.

Tomaž Kosar, Milan Gabor, Polona Novak Vodopivec
Zunanji varnostni pregledi informacijskih sistemov so dobra praksa
Živimo v informacijski dobi, kjer je vsakodnevna uporaba računalnika in interneta nuja. Vsak dan prenašamo osebne in poslovne informacije preko spleta in le redko se vprašamo kako varen je prenos naših podatkov.

Povezanost preko spleta in storitvena usmerjenost informacijskih sistemov prinašata okoliščine in razloge, zaradi katerih v podjetjih narašča potreba po varovanju podatkov. Varnost vnosa podatkov in njena obdelava sta ključna za zagotavljanje informacijske varnosti in zagotavljanje varnega poslovanja podjetja.

Podjetju lahko napadalec povzroči nepopravljivo škodo, ki se meri v motenem delovanju podjetja, izgubi ugleda in s tem tudi izgubi strank. Torej je zavedanje, da je varnost informacijskih sistemov pomembna, ključnega pomena za podjetja.

Lovro Repnik
Razvoj enotne platforme za izdelavo poslovnih aplikacij
Pro-Bit programska oprema je podjetje z dvajsetletno tradicijo, izkušnjami in znanjem v izdelovanju poslovne programske opreme. Evolucija je v vsem tem času zahtevala večja in manjša prilagajanja na spremembe in zahteve okolja, zaposlenih, tehnologij, … Za nas vsekakor največji so bili preskoki v tehnologijah. Take zamenjave so bile do sedaj tri. Leta 1989 se je začelo razvijati v programskem jeziku Clipper, nato smo leta 1993 prešli na orodje FoxPro, v katerem se je delalo do leta 1999, ko se je z uporabo orodja Visual FoxPro končala tudi migracija na okenske operacijske sisteme. So se pa skladno s spremembami razvojnega orodja razvijale tudi arhitekture aplikacij. Če so prve aplikacije bile striktno debeli klienti, je VFP prinesel podporo za uporabo RDBMS iz izdelavo dvo – nivojskih, strežnik – odjemalec aplikacij. Razvoj VFP je dobro sledil razvoju novih tehnologij, tako, da smo leta 2002 lahko naredili tudi novo generacijo tri – nivojskega ogrodja za naše produkte.

Gregor Kovač, Primož Grajžl
Prehod odjemalca iz ogrodja Swing na spletne tehnologije
V poslovnem svetu prevladujejo aplikacije tipa strežnik/odjemalec. Tudi v našem podjetju razvijamo aplikacije tega tipa. Uporabniki od uporabniškega vmesnika pričakujejo lep videz, hitro odzivnost, osebne nastavitve vmesnika, enostavno uporabo in funkcionalnost.

Naš obstoječi uporabniški vmesnik je napisan z uporabo ogrodja Swing. Ker se v spletu pojavljajo zelo napredne in dinamične tehnologije za izgradnjo uporabniških vmesnikov, smo se tudi mi odločili, da za naslednjo generacijo uporabniškega vmesnika našega odjemalca uporabimo spletne tehnologije.

Pri izbiri tehnologij smo preučili Java Server Faces (JSF) z razširjeno knjižnico vizualnih gradnikov RichFaces, Google Web Toolkit (GWT) z razširitvijo vizualnih komponent SmartGWT, Echo 1/2/3 ter JavaFX.

David Gorišek
Razvoj spletnega računovodskega programa e-racuni z uporabo programskih orodij v jeziku Smalltalk
V članku bo predstavljeno:

• kako narediti skalabilen računovodski sistem za preko tisoč uporabnikov istočasno, server clustering,…
• kako zagotoviti varnost sistema pred izgubo podatkov in pred izpadi,
• povezovanje z drugimi web storitvami in aplikacijami,
• alternativna razvojna orodja (t.j. tista, ki niso mainstream Java, C#, ...),
• agilne metode razvoja programske opreme na več lokacijah in za več lokalizacij programske opreme.