Luka Pavlič
Kam gre Java?
Že od samega začetka je skupni imenovalec Javanskih tehnologij napreden pristop za naslavljanje vedno istih izzivov pri razvoju informacijskih rešitev. V prispevku bomo ugotovili, da je vsak nov izziv za Javo pomenil tudi nov zagon. Pa naj bo to odprta koda, storitvena arhitektura, Web 2.0 ali novi programski jeziki. Tudi zato danes tako rekoč ni več elektronskih naprav, kjer se z Javo ne bi srečali. V članku si bomo ogledali, kaj lahko pričakujemo od Jave v bližnji in malo manj bližnji prihodnosti, predvsem na področju Jave SE 7, Jave EE 6 in Jave FX. Zaključili bomo, da bo mogoče še dolgo črpati iz Javinega drugačnega pogleda na razvoj informacijskih sistemov.

mag. Boštjan Kežmah
Kam gre  ogrodje .NET?
Smernice razvoja ogrodij so pomembne tako za razvijalce kot uporabnike informacijskih rešitev, saj so lahko bistven pripomoček pri strateškem načrtovanju za naslednje srednje in dolgoročno časovno obdobje. Ne glede na to, kaj si oboji želimo, je ogrodje tisto, ki pospešuje ali zavira uporabo novih tehnologij in pristopov. Pri lastniških ogrodjih, med katere brez dvoma spada tudi ogrodje .NET, smo prepuščeni viziji in interesom lastnika in razvijalca ogrodja. Kako oziroma ali bomo v prihodnosti razvijali uporabniško prijazne, prilagodljive, varne in učinkovite informacijske rešitve z ogrodjem .NET?

Matevž Rostaher
Od objektov do poslovnih storitev
Na OTS-u že več kot desetletje »premlevamo« vsebine modernega pristopa razvoja programske opreme. Leta 1996 so se nekateri še vprašali ali bodo objekti »uspeli«, drugi smo se takrat o tem že v praksi prepričali. Sedaj je zgodba s SOA podobna a na nivoju povezovanja med sistemi, podjetji in na Internet-u. Med tema dvema trendoma so se pogovarjali o vzorcih, agilnih metodah, UML, odprto-kodnem pristopu in še o čem.
Že sam svet informacijske tehnologije je kompleksen. Če k temu še dodamo vedno bolj kompleksne poslovne procese uporabnikov, se moramo vprašati kako priti do za uporabnika uspešne celovite rešitve.
V prispevku bom predstavil kako lahko moderne tehnologije ter metode uspešno uporabimo v praktičnem poslovnem okolju. Zgoraj navedene tehnologije in metode je namreč mogoče povezati v smiselno celoto.  Pri tem pa je najbolj pomembno, da IT približamo uporabniku. 

Miha Pavlinek, Marjan Heričko
Spletne sestavljanke, SOA in eZdravje
Spletne sestavljanke sicer predstavljajo relativno mlado, razvijajočo se tehnologijo, vendar se v njej že kažejo pomembne prednosti, ki v splet prinašajo nove priložnosti. Njihov razvoj temelji na združevanju različnih spletnih vsebin, znanj in storitev, pri čemer se lahko polastimo tudi za to namenjenih orodij. Članek opisuje idejo spletnih sestavljank, različne načine izgradnje in prednosti ter slabosti pri njihovi uporabi, vse skupaj pa temelji na primeru e-zdravja, katerega ideja je povezovanje vseh vpletenih v verigi zdravstvenega varstva.

Roman Verhovšek
Vpeljava in upravljanje storitveno usmerjene arhitekture
Informacijski sistemi v podjetjih postajajo iz dneva v dan vedno bolj kompleksni, s tem pa se otežuje njihova medsebojna povezljivost, zmanjšuje njihova fleksibilnost pri uvajanju sprememb ter znižuje njihova stroškovna učinkovitost. Da bi lahko v podjetju prebili te omejitve, je potrebno vpeljati storitveno usmerjeno arhitekturo, katere glavni značilnosti sta šibka sklopljenost in ponovna uporabljivost storitev. Za ponovno uporabljivost moramo pri vpeljavi na starih sistemih izvesti dekompozicijo funkcionalnosti, tako da dobimo množico komponent in storitev, te pa nato orkestrirati na višjem, izvedbeno neodvisnem nivoju - procesu. Dekompozicija mora biti taka, da se sistema ne drobi preveč, storitve pa morajo vseeno biti toliko atomarne, da jih lahko množica procesov ponovno uporabi. Na drugi strani pa šibko sklopljenost dosežemo s pomočjo funkcionalnosti storitvenega vodila ter uporabe storitvenega registra in repozitorija, medtem ko nam register tudi pomaga pri organizacijskem vidiku storitveno usmerjene arhitekture – upravljanju le-te. Da gre vpeljava arhitekture v pravo smer, jo je potrebno voditi s trdo roko preko kompetenčnega centra, skozi katerega morajo biti speljani vsi IT projekti.

Uroš Novak, Žarko Živanović
Upravljanje storitev v izvajalnem okolju
Storitveno usmerjene arhitekture poslovnih informacijskih sistemov postajajo realnost in z naraščenjem števila storitev, ki so nameščene v produkcijskih okoljih, postajajo potrebe po učinkovitih načinih upravljanja storitev v izvajalnem okolju vedno bolj pereče. V resnici ni ta vidik upravljanja storitev prav nič manj pomemben od načrtovalskega vidika. Če smo nekoliko drzni, lahko celo postavimo tezo, da pomanjkljivo dorečene ali celo nedorečene politike upravljanja storitev v izvajalnem okolju spodkopljejo ogromno truda, ki je bil vložen v oblikovanje in uveljavljanje načrtovalskih politik. V našem prispevku opisujemo nekaj pogostih vzrokov, ki lahko pripeljejo do pomanjkljivega upravljanja storitev v izvajalnem okolju ter načine, da ustrezno naslovimo s tem povezana tveganja. Med načini za učinkovito upravljanje storitev v izvajalnem okolju posebno pozornost posvečamo virtualizaciji storitev ter upravljanju izvajalnih politik.

Kristjan Košič
Od programskega do storitvenega inženirstva
V današnjem storitveno naravnanem svetu procesi, meta-procesi ter procesni modeli, ki usmerjajo programsko inženirstvo, doživljajo evolucijo v novo strokovno-znanstveno smer, ki jo lahko poimenujemo storitveno inženirstvo. Ekonomska in razvojna vrednost, ki jo je programsko inženirstvo doprineslo, doživlja nov vzpon, ki ga pridobimo s povezovanjem preko storitev. Storitve obravnavamo kot interaktiven proces, v katerem ponudnik in odjemalec skupaj ustvarjata dodano vrednost. Za uspešno vpeljavo dodane vrednosti je potrebna vpeljava novih metodologij, ki pa brez obstoječih ne morejo obstajati. Pot od programskega k storitvenemu inženirstvu je torej zvezna, neposreden preskok na storitveno inženirstvo, brez sožitja s programskim, pa seveda ni mogoč. Prepotovali bomo pot od programskega k storitvenemu inženirstvu, se srečali z »lepotami« programskega inženirstva ter jih nadgradili z novimi pristopi, značilnimi za storitveno inženirstvu.

mag. Tadej Mali
Agilne metode in razvoj na oddaljenih lokacijah
Zunanje izvajanje del (angl. outsourcing) je v industriji IT že dolgo prisotno. Glavna motivacija pri odločitvi za zunanje izvajanje cen je običajno cena, dosti redkeje pa tudi specialno znanje, ki ga poseduje zunanji izvajalec. V podjetju Hermes SoftLab d.d. imamo že dolgoletne izkušnje z zunanjim izvajanjem. Od svojih začetkov, ko smo bili predvsem ponudnik razvoja programske opreme, do uveljavljenega ponudnika sistemskih rešitev na ključ, smo se spoznavali z obema vidikoma zunanjega izvajanja. Nastopali smo in še nastopamo kot ponudnik storitve zunanjega izvajanja, hkrati pa zunanje izvajanje izkoriščamo tudi sami. Danes imamo tako razvojne centre v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Črni gori. V predavanju bodo predstavljene izkušnje s konkretnih, bolj ali manj agilnih, a vsekakor močno distribuiranih projektov.

Martin Potrč
Primer orodja za avtomatizirane teste sprejemljivosti z uporabo ogrodij jUnit in Spring
Dva od principov XP razvoja, ki se jih bo loteval prispevek, sta tesno sodelovanje z naročnikom ter testiranje. Želja, ki se pojavlja v razvoju, je usposobiti način avtomatskega testiranja, ki pa je usmerjeno v posnemanje obnašanja naročnika pri uporabi sistema. V ta namen je v našem podjetju nastala iniciativa, da se konkretni scenariji interakcije s sistemom implementirajo kot testi sprejemljivosti, ki jih s pomočjo ogrodja JUnit in z uporabo Springovega načina povezovanja in konfiguriranja objektov, integriramo v sklop planiranega avtomatskega izvajanja testov. Prispevek bo pokazal pot od dokumentiranih scenarijev uporabe sistema, do dokumentiranega rezultata avtomatske testne izvedbe teh scenarijev.

Uroš Šmon
Novi uporabniški vmesniki - povezava med programerjem in oblikovalcem
Uporabniški vmesniki se danes nahajajo pred veliko spremembo. Iz statičnih, postajajo dinamični. Če pogledamo v preteklost, je korak podoben preskoku iz čistih tekstovnih vmesnikov na grafične. Podoben a večji, saj zahteva sodelovanje zelo različnih tipov strokovnjakov. Ne glede na vzroke, ki so pripeljali do trenutne evolucijske postaje razvoja uporabniških vmesnikov, so novi vmesniki resnično korak naprej. In ta korak morajo narediti programerji in oblikovalci skupaj. Oboji morajo namreč spremeniti način razmišljanja o programu. Na žalost nihče še nima pravih izkušenj, kako razmišljanje sploh spremeniti. V članku bo opisanih nekaj problemov in rešitev nanje.

Andreja Žitnik
XAML: deklarativna gradnja uporabniških vmesnikov
XAML (izgovorjava: »zaml«) je deklarativni jezik, ki s pomočjo XML gradnikov opisuje drevesno strukturo objektov. To so lahko objekti uporabniškega vmesnika, ni pa nujno, saj se XAML uporablja tudi za opis delovnih tokov v tehnologiji Windows Workflow Foundation. V tem prispevku nas XAML zanima kot jezik za opis uporabniških vmesnikov kot se uporablja v tehnologijah Windows Presentation Foundation (WPF) in Silverlight. Windows Presentation Foundation najdemo v ogrodju Microsoft .NET Framework 3.0 in novejših, namenjen pa je predvsem gradnji namiznih aplikacij (čeprav je v tej tehnologiji mogoče zgraditi tudi spletne aplikacije, ki pa za izvajanje zahtevajo ogrodje .NET Framework tudi na odjemalcu). Silverlight pa je namenjen gradnji spletnih aplikacij, ki za izvajanje na odjemalcu ne potrebujejo celotnega ogrodja .NET Framework temveč le vtičnik za brskalnik. Silverlight vsebuje podmnožico gradnikov WPF, zato je z njim mogoče zgraditi aplikacije, ki jih lahko brez velikega truda spremenimo tudi v namizne aplikacije.

Dušan Zupančič
Silverlight 2.0 in bogate spletne rešitve
Silverlight je vtičnik za brskalnike, ki deluje na različnih brskalnikih in na več platformah (zaenkrat poleg Windows še Mac OS in preko vtičnika Moonlight tudi na Linux). V prvi različici je Silverlight prinesel bogato podporo za prikaz in predvajanje multimedijskih vsebin, razširitve JavaScripta in možnost integracije z obstoječimi JavaScript in AJAX rešitvami. V prihajajoči, drugi, verziji pa je najbolj pričakovana možnost izvajanja nadzorovane (managed) kode. Na ta način je lahko koda, ki se izvaja v brskalniku, namesto v JavaScriptu napisana v programskem jeziku, ki se uporablja za razvoj preostalih rešitev (C# ali VB.NET). Novost pa je tudi podpora dinamičnim jezikom.

Gregor Kovač, Primož Grajžl
Razvoj bogatih odjemalcev z ogrodjem NetBeans
V začetku je bilo orodje NetBeans namenjeno razvoju aplikacij v programskem jeziku Java. Ko pa je orodje dobilo modularno zasnovo (t.i. platformo), je bil omogočen razvoj kakšnih koli aplikacij z uporabo vnaprej pripravljenih modulov. Tudi samo orodje za razvoj je zgrajeno na tej platformi. Platforma podpira:

• razvoj aplikacij z uporabo Swing vizualnih komponent,
• storitve, ki so običajne pri razvoju odjemalskih aplikacij: Window system, Menus, actions, settings, storage, update manager, virtual filesystem, Datasystem, Nodes, Explorer, Services/Lookup, Graph library.

V članku bomo prikazali uporabo teh storitev na preprostih primerih uporabe, ki jih lahko bralci uporabijo pri razvoju svojih odjemalskih aplikacij.

Matej Kocbek
Vpeljava poslovnega aplikacijskega portala
V podjetjih je ponavadi veliko portalov oz podportalov, ki so formirani iz različnih razlogov npr. portal namenjen posameznemu sektorju/oddelku znotraj podjetja, portal kot pripomoček pri vodenju projektov, portal namenjen za vodenje dokumentacije (predvsem potreben za pridobitev ISO certifikata), portal podjetja za administracijo (dopusti, bolniške, delovni nalogi, potni nalogi, pošta) in še bi lahko našteval. Tako imamo v podjetju že en kup portalov sedaj pa še ima večina ponudnikov informacijskih rešitev vizijo, da bi s portali nadomestili aplikacije (sedaj že v večini windows aplikacije) s portalskimi rešitvami. Takšno vizijo ima tudi SAP s svojo komponento znotraj platforme NetWeaver Enterprise Portal. Ker pa je prodaja licenc za EP limitirala vseskozi blizu ničle, je SAP pripravil novo politiko trženja EP. Kakšno, zakaj in kaj to pomeni za podjetje pa bom spregovorili v članku. Prav tako pa predstavil kako so se tega lotili na Cimosu in malo pokomentiral ponudnike portalskih rešitev.

Matic Petek
REST - spletne storitve nekoliko drugače
REST (ang. REpresentational State Transfer) model je praktično enak modelu, na katerem danes temeljijo spletne strani svetovnega spleta. Koncept je predstavil Roy Thomas Fielding v svoji doktorski dizertaciji, kjer je splet opisal kot distribucijski hipermedijski sistem. Sčasoma se je ideja razširila tudi na področje spletnih storitev, kjer namesto protokola SOAP uporabimo funkcionalnost, ki nam jo zagotavlja protokol HTTP. Predavanje bo sestavljeno iz dveh sklopov. V prvem si bomo pogledali kaj sploh REST je in kako ga lahko primerjamo z danes najbolj poznanim protokolom za klic metod na oddaljenih računalnikih - SOAP. Zanimalo nas bo tudi, kako je REST podprt s standardi in razvojnimi orodji. V drugem delu predavanja si bomo pogledali nekaj praktičnih primerov uporabe domačih in tujih ponudnikov spletnih storitev.

mag. Majda Korošec, Andraž Škorič
CRPE - Centralni register prostorskih enot
V današnjih podjetjih običajno ne srečamo le enega informacijskega sistema, ki bi pokril vse potrebe v poslovanju podjetja. Teh je običajno več, ali celo zelo veliko. Vendar pa večinoma ne gre za osamljene sisteme. Običajno so med seboj odvisni in bolj ali manj povezani, odvisno od poslovnih procesov. V podjetju našega tipa je že za proces prodaje storitve stranki vključenih več sistemov: sistem za upravljanje s strankami in naročili, sistem tehničnega inventarja in omrežnih kapacitet in sistem za obračun. Idealno je stanje, ko integracija med sistemi ni vprašljiva. Večja težava je, ko integracije iz različnih razlogov ni možno zagotoviti. Ti razlogi so lahko ali tehnične, ali vsebinske narave. Eden od razlogov je lahko tudi slaba kakovost podatkov.

Dominik Bele, Miloš Pegan, Andrej Šifrer
Javni dostop do podatkov evidence trga nepremičnin
Evidenca trga nepremičnin je večnamenska zbirka podatkov o kupoprodajnih in najemnih pravnih poslih z nepremičninami, ki jo vodi in vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije. Podatki, ki se v evidenci zbirajo, so v omejenem naboru dostopni tudi širši javnosti preko spletnega grafičnega pregledovalnika, ki na različnih merilih prikazuje različen pogled na podatke. Sistem je zasnovan na odprtih standardih in novi prostorski infrastrukturi, ki temelji na posredovanju podatkov preko spletnih storitev oz. t.i. WFS-jev (web feature service). Javni vpogled v ETN je postavljen ločeno od dela sistema, ki podatke zbira in shranjuje. Povezuje se na distribucijski del podatkov in temelji na grafičnem pregledovanju podatkov. Uporabniški vmesnik je zasnovan kot grafični pregledovalnik podatkov, kjer se na večjem območju podatki prikazujejo v obliki statistik, ko pa uporabnik izbere dovolj majhno območje, se mu prikažejo lokacije dejanskih pravnih poslov. V pregledovalniku se uporablja grafične podlage, ki so preko grafičnih spletnih storitev na voljo v novi prostorski infrastrukturi Geodetske uprave RS. To pomeni, da sam sistem ETN nikoli ne dostopa do vira grafičnih podatkov (RDBMS Oracle in rastri v TIFF formatu), ampak zahtevke po veljavnih standardih pošilja na aplikativni vmesnik – GeoServer. Le-ta preko standardnih grafičnih spletnih storitev objavlja različne grafične sloje. Gre za odprtokodni vmesnik, ki omogoča prikaz prostorskih podatkov v internetu, omogoča objavljanje in urejanje prostorskih podatkov z uporabo odprtih standardov in podpira odprte protokole WFS-T in WMS (OGC) ter omogoča kreiranje v formatih JPEG, PNG, SVG, KML/KMZ, GML, PDF, Shapefiles, itd.

Robert Prebil
6 strategij razvoja programske opreme
En naročnik. Ena specifikacija. In 6 razvojnih ekip. Med seboj popolnoma enakovrednih. Vsi pogoji dela – v vseh pogledih – identični. Edina razlika? Vsaka ekipa uporablja drugo strategijo razvoja. Vse ekipe z delom začno... seveda ločeno... v istem trenutku. Kateri ekipi bo projekt uspelo zaključiti najprej? Koliko truda bodo vložile v razvoj? Kolikšni bodo stroški, kolikšna bo kakovost dostavljenega izdelka in kolikšna bo produktivnost ekip? Koliko napak bo pobeglo k strankam? Kako močno bodo z izdelkom lahko zadovoljni uporabniki? Na vse to in na še mnogo več boste dobili odgovor v poslovni simulaciji tega 10.000 vrstic izvorne kode velikega IT projekta.

Boštjan Ancel
Učinkovito modeliranje in definicija poslovnih procesov
Teoretičen del:
Funkcijska / divizijka struktura, dediščina industrijske dobe, je eden glavnih virov neprilagojenosti in je še vedno prevladujoča oblika organiziranosti. Nenehne spremembe in vse večja konkurenca opredeljuje izrazito dinamiko trga, ki vse bolj ogroža uspešnost ali celo obstoj takšnih podjetij.

Rešitev:
procesna organiziranost podjetij. Učinkovito in celovito upravljanje poslovnih procesov je mogoče le s standardiziranim in poenotenim načinom dela, terminologijo, razumevanjem in razmišljanjem na področju poslovnih procesov. Praktičen del: Definiranje in dodeljevanje odgovornosti za poslovne procese v organizaciji mora temeljiti na znanjih, sposobnostih in kompetencah zaposlenih v podjetju. Izobraževanje zaposlenih na področju procesnega managementa je ključnega pomena in predpogoj za uspešno upravljanje s poslovnimi procesi. Na trgu obstaja več programskih orodij, ki podpirajo in omogočajo modeliranje v skladu z procesno paradigmo. Analiza potreb podjetja v skladu z načinom upravljanja s poslovnimi procesi je predpogoj za nakup orodja. Celovit popis in opis in modeliranje poslovnega procesa poteka v določenih fazah in zajema bistvene elemente organizacije, kot so poslovni procesi, organizacijske enote, informacijska tehnologija, produkti.

mag. Uroš Prelovšek, dr. Marjeta Pučko, mag. Janez Dolenc, Aleš Šadl
Učinkovito modeliranje v razvoju poslovnih procesov in podpornih informacijskih sistemov
Učinkoviti poslovni procesi in informacijski podporni sistemi pridobivajo, poleg inovativnega potenciala podjetja, ključno vlogo pri ohranjanju konkurenčnosti in čim hitrejšemu uvajanju telekomunikacijskih produktov in rešitev na trg. Članek je namenjen predstavitvi metodologije, ki jo pri razvoju poslovnih procesov in podpornih informacijskih sistemov uporablja podjetje Iskratel, d.o.o., v poslovni enoti Produkti in rešitve. Metodologija združuje dobre prakse ter orodja za načrtovanje in modeliranje tako na področju upravljanja procesov kot razvoja informacijskih sistemov. Metodologija vključuje pet osnovnih korakov:

1. Analiza stanja
2. Razvoj procesa
3. Razvoj podpornega informacijskega sistema
4. Uvajanje procesa in podpornega informacijskega sistema
5. Spremljanje poteka procesa/delovanja informacijskega sistema in izboljševanje

Predstavljen bo konkretni primer in izkušnje v razvoju procesa upravljanja produktov v življenjskem ciklu za produkte omrežij naslednje generacije SI3000 MSAN/MSCN in informacijskega podpornega sistema za upravljanje mejnikov v življenjskem ciklu navedenih produktov.

Tomaž Poštuvan
Mesto storitveno usmerjene arhitekture pri upravljanju s poslovnimi procesi
Podjetja že dolgo niso več množica med seboj ločenih oddelkov, temveč združba poslovnih procesov, ki se raztezajo čez celotno podjetje in morajo biti medsebojno usklajeni, ustrezno nadzorovani in upravljani. Upravljanje poslovnih procesov oz. BPM (Business Process Management) je eno najhitreje rastočih področij v IT industriji. Pokriva celoten življenjski cikel poslovnega procesa, od njegovega modeliranja, razvoja in namestitve storitveno usmerjenih aplikacij, ki poslovni proces informatizirajo, vse do njegovega spremljanja v realnem času. Pri tem je zelo pomembno, da smo si med posameznimi koraki sposobni deliti ključne informacije in s tem hitreje priti do rešitve, ki podjetju prinaša konkurenčno prednost. Ko se krog sklene, je sodelovanje med poslovnimi ljudmi, ki o tehnologiji ne vedo dosti, zato pa do potankosti poznajo poslovne procese, ter tehničnimi ljudmi, ki so bolj osredotočeni na razvoj storitveno usmerjenih aplikacij, vzpostavljeno.

Paul Van Droogenbroeck
Services Science
More than 70% of the Gross Domestic product of the European and US economy is the result of services business whereas less than 15% of the public & private R&D budgets are dedicated towards Services research. In a Global Economy, it is of key value for each country/region to continuously create competitive differentiation. In order to remain a leading player in the worldwide service business, it is an absolute need to also lead the service innovation challenge. Based on that insight, IBM started in 2004 with its Services Science, Management & Engineering initiative resulting in a close collaboration with the academic world, with positive results in both education and research. The outcome is the creation of T-shaped graduate profiles going hand in hand with academic fundamental and applied research in the service domain. A next phase is the acceptance at governmental level to include Services innovation in the economic and social policy and to encourage companies to participate in this innovation.

The presentation will highlight the background, concrete initiatives and recommendations as they have been developed in the Belgian Round Table Group of Academia, Governmental representatives and people from Industry.

Presentation (PDF)

Statistika prijavljenih projektov na razpis eVsebine in eStoritve (DID) ter

1. SLA @SOI (XLab d.o.o.)
2. iHub - Storitvena platforma za zdravstvo (SRC.SI d.o.o.)
3. Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem (NUK)
4. eGorenjska (IskraTel d.o.o.)
5. Razvoj ekosistema za e-poslovanje malih in srednjih podjetij (Datalab d.d.)
6. eCestinjenje (Razvojni center IRC, d.o.o.)
7. Distribuirana e-prostorska infrastruktura (IGEA d.o.o.)
8. eHramba.si - rešitev kot storitev (ZZI d.o.o.)

Matevž Suhač, mag. Tomaž Kraškovic, mag. Marjana Heričko
Celovita vpeljava e-računov
Tehnična infrastruktura storitve prejema ali izdaje e-računa je samo del celotne sestavljanke okolja za elektronsko poslovanje. Organizacije se bodo odločale za prehod na e-poslovanje, pri tem pa bodo poleg tehnične infrastrukture morale poskrbeti predvsem za prilagoditev poslovnih procesov, vpeljavo zakonsko skladne hrambe dokumentacije v elektronski obliki in za temeljito izobraževanje svojih sodelavcev in svojega poslovnega okolja za varno elektronsko poslovanje. V svojem prispevku bomo na primeru Telekoma Slovenije predstavili celovit pristop k urejanju tega dela poslovanja. Dotaknili se bomo vzpostavitve projektne skupine, umestitve poslovnega procesa v obstoječe poslovno okolje, mogoči stroškovni optimizaciji procesov, varnih prenosnih poti za izmenjavo e-računov, načinu postavitve sistema za dolgoročno zakonsko skladno hrambo z uporabo storitve sihramba.eu v okviru hčerinske družbe Avtenta.si in o načinih vzpodbujanja poslovnih partnerjev za sodelovanje.

Stane Štefančič, Mitja Šturm
PanEU in IOVrtci - Pilotna projekta za Interoperabilnost
Ko govorimo o Interoperabilnosti ne govorimo o združevanju in povezovanju informacijskih rešitev, ampak govorimo o postopku pridobivanja podatkov iz različnih informacijskih virov. V okviru e-Uprave sta bili realizirani uporabniški storitvi IO-Vrtci in PanEU, ki temelji na storitveno usmerjeni arhitekturi (SOA). Uporabniška storitev skrbi za pridobivanje podatkov, ki se uporabljajo v postopkih odločanja o prošnjah za znižano plačilo vrtca iz v naprej definiranih inštitucij. Storitev PanEU pa omogoča tujim državljanom, da s pomočjo elektronskega certifikata izvedejo predhodni postopek, v katerem pridobijo EMŠO in davčno številko ter naprej opravljajo storitve javne uprave

dr. Aleš Živkovič, mag. Boštjan Kežmah
Kako pričakati revizorja informacijskih sistemov
Revizija informacijskih sistemov (IS) je široko področje, ki tistim, kateri z revizijo IS še niso imeli opravka, vzbuja strah in nelagodje pred neznanim, medtem ko za tiste, ki so se z njo že srečali, pogosto predstavlja nepotrebno in nadležno proceduro, katere cilji, namen in prednosti so pogosto uganka. V prispevku bomo naslovili področje revizije IS. Opredelili bomo različne tipe revizij IS in s tem povezane cilje ter prednosti tako za naročnika kot tudi izvajalca. Opisan bo tipičen potek revizije, različne možnosti izvedbe, podani pa bodo tudi praktični napotki za uporabo rezultatov revizije na različnih organizacijskih nivojih. Revizor IS ni sodnik, ne sodni izvedenec, lahko pa bistveno prispeva k uspešnim projektom, kakovostnim na informacijskih tehnologijah temelječim storitvam ter k vzpostavitvi zaupanja in partnerstva med naročnikom in izvajalcem.

Pavel Reberc, mag. Andrej Gogala
Elektronsko poslovanje na sodišču od vložitve do izdaje sodne odločbe / projekt izvršbe na podlagi verodostojne listine
V Sloveniji smo z letošnjim letom na sodiščih prvič uvedli najsodobnejše elektronsko poslovanje in sicer na področju izvršilnih zadev na podlagi verodostojne listine. Nov način omogoča strankam, da predloge za izvršbo vlagajo preko g2b vmesnika, neposredno iz svojih transakcijskih sistemov, preko spletnega portala ali pa na predpisanih obrazcih. Uvedena novost pa ni pridobitev zgolj za stranke, temveč tudi za sodišče samo. Preverjanje pravilnosti vloženih izvršilnih predlogov ter plačila sodne takse se izvaja samodejno, s povezavami na različne registre (davčni register, poslovni register, centralni register prebivalstva...) Tehnološko gledano gre za zelo kompleksen sistem, ki pa je bil načrtno grajen vse od prenove izvršilnih vpisnikov, ki je bila zaključena decembra 2006. Uvaja integracijio podpore poslovnih procesov, upravljanja z dokumenti, namenskih „CMS“ sistemov in enotnega uporabniškega namiznega okolja. Sistem se povezuje se na celo vrsto zunanjih virov, iz katerih se pridobivajo podatki za avtomatsko preverjanje vsebin in preverjanja plačil. Vloge se zajemajo po elektronski poti preko portala, b2g vmesnika ali pa z digitalizacijo in prepoznavanjem vsebin, vse pa so zapisane v poenoteni XML obliki. Zanimivo je še, da se podatki o zadevah se hranijo v XML podatkovni bazi (prispevek na ots 2005). Načrtna izgradnja, uporaba obstoječih znanj in predvsem odlični kadri so omogočili, da je bil projekt izpeljan v primerljivo zelo kratkem času in nizkimi stroški. Novosti, ki so bile zgrajene za potrebe COVL (elektronski spis, enotni identifikator sodne zadeve, elektronsko vlaganje, centralno odpravo pošiljk ) bodo lahko uporabljene tudi na ostalih področjih.