Povzetki

TOREK, 13. junij 2017

8:30 REGISTRACIJA

9:00 OTVORITEV IN POZDRAVNI NAGOVORI

 

9:15 – 10:45  SODOBNE TEHNOLOGIJE
Vodja sekcije: dr. Luka Pavlič

Orkestracija mikroservisov z uporabo Kubernetes
mag. Andrej Krajnc, Urban Zaletel, mag. Bojan Štok, dr. Ciril Petr (Iskratel d.o.o.)

KrajncA Stok Petr
Pristopi k razvoju programske opreme se nenehno spreminjajo. V zadnjem času lahko opažamo trend, ko se veliki monoliti pretvarjajo v mikroservise. Ti mikroservisi ne smejo biti monoliti v majhnem (mikroliti), temveč morajo imeti lastnosti sodobnih arhitektur (reaktivni koncepti, asinhronost itd.). Čeprav se na eni strani vse bolj uveljavljajo pristopi brez strežniške strani (serverless), pa so na drugi strani še veliko bolj pomembne sodobne rešitve, ki temeljijo na uporabi vsebnikov (containers). Uporaba vsebnikov (containerization) se dogaja na različnih nivojih, zaradi česar obstaja tudi veliko različnih popularnih produktov, kot so Docker, Mesos, Kubernetes itd. V prispevku bodo predstavljene ključne značilnosti razvoja programske opreme z uporabo Kubernetes, ki je v tem trenutku eden od najbolj vročih produktov za razvoj sodobnih mikroservisov. Kubernetes je odprtokodna rešitev, ki omogoča hitro in ponovljivo avtomatsko dostavo, pri čemer je omogočeno enostavno vračanje v prejšnje stanje (rollout update). Orodje Kubernetes je zastavljeno modularno z mnogo vtičniki, ki jih lahko dopolnjujemo in razširjamo. Kubernetes omogoča enostavno portabilnost aplikacij, saj se lahko le te nahajajo v privatnem, javnem ali hibridnem oblaku na fizičnih ali virtualnih gručah, s čimer je omogočen prehod iz host-centric infrastrukture v container-centric infrastrukturo. Pri uporabi Kubernetes se za privzeto vsebniško izvajalno okolje uporablja Docker, Kubernetes pa nastopa predvsem kot orkestracijsko orodje za dostavo in upravljanje teh vsebnikov.

 

Upravljanje gruč zabojnikov poslovnih aplikacij
Mitja Gradišnik (UM FERI)

Gradisnik
Eden izmed ključnih ciljev vpeljave arhitekture mikrostoritev je zmanjšanje kompleksnosti rešitev, pohitritev razvojnega cikla ter skrajšanje časa dodajanja novih funkcionalnosti. Navedeno dosežemo z razbitjem monolitnih poslovnih aplikacij v manjše, bolj učinkovite, mikrostoritve. Čeprav razbijanje sistemov v manjše, avtonomne, mikrostoritve poveča učinkovitost razvojnega cikla, ima takšen pristop negativen vpliv na kompleksnost aktivnosti nameščanja, upravljanja in spremljanja mikrostoritev. Eden izmed ključnih izzivov pri vpeljavi arhitekture mikrostoritev tako ostajajo smernice in učinkoviti pristopi povezani z upravljanjem in orkestracijo gruč mikrostoritev, ki sestavljajo informacijsko rešitev.

Pri premagovanju omenjenih izzivov v zadnjem času čedalje bolj stopajo v ospredje tehnologije povezane s tehnologijami zabojnikov. Uporabljena virtualizacija na nivoju operacijskih sistemov poskrbi za bolj optimalno izrabo sistemskih virov, pomembno vlogo odigrajo tudi sistemi za upravljanje gruč aplikacijskih zabojnikov. Naloga slednjih je skrb za avtomatizirani proces nameščanja, skaliranja, spremljanja ter upravljanja življenjskega cikla aplikacijskih zabojnikov. Sistemi za upravljanje gruč zabojnikov med drugim poskrbijo za avtomatsko skaliranje instanc zabojnikov glede na obremenitev, repliciranje zabojnikov, spremljanje zdravja zabojnika ter v primeru težav vračanje zabojnikov v zadnje stabilno stanje. Trenutno vodilna rešitev namenjena upravljanju aplikacijskih zabojnikov je platforma Kubernetes. Platforma Kubernetes ponuja v povezavi z orodjem Docker zelo širok nabor mehanizmov in orodij za učinkovito upravljanje in orkestracijo zabojnikov storitev poslovnih aplikacij. Pomembna je tudi dobra sprejetost platforme s strani ostalih ponudnikov programske opreme in oblačnih storitev.

 

Možnosti uporabe tehnologije Blockchain
Zedin Salkanović, Andraž Leitgeb (ADORA-MED d.o.o.), Kristjan Košič (ADORA-MED d.o.o., UM FERI)

Salkanovic Leitgeb Košič
Sledljivost, nadzorovanost in avtentičnost pogodb, transakcij in njihovih zapisov predstavlja v ekonomskem, političnem in pravnem sistemu stalnico, ki je danes zagotovljena z različnimi posredniki (odvetniki, bankirji, javne storitve) v obliki plačljivih storitev. Posredniki so z digitalno transformacijo nehote postali ozko grlo pri izvajanju nadzorovanih in sledljivih transakcij. Kot primer – nakup delnic lahko izvedemo v nekaj minutah, medtem ko končni prenos lastništva še lahko traja teden ali dva.

Block-chain podaja odgovor na prihajajoče izzive digitalne transformacije z vpeljavo transparentnega pregleda nad interakcijami (pogodbe, dokumenti, transakcije).  Interakcije ovije z unikatno digitalno kodo, ter jih shrani v transparentnih, skupnih podatkovnih bazah, kjer so zaščitene pred brisanjem in spreminjanjem. S tem pridobimo identificiran, validiran in trajen zapis vseh pogodb, procesov, opravil in plačil. Vmesni členi, kot so posredniki, odvetniki in bankirji naj ne bi bili več potrebni; posamezniki, računalniki in algoritmi bodo tako lahko prosto in sledljivo komunicirali. Preprosto, a ne?

Seveda, bo še nekaj časa preteklo preden se novi pristopi validirajo in sprejmejo kot standard. Tehnološki potencial tehnologije ni omejen samo na finančni sektor, ampak ga najdemo skoraj v vseh vertikalah. V prispevku bomo pregledali zgodovino in nastanek tehnologije block-chain ter identificirali možnosti uporabe prihajajoče tehnologije.

 

11:00 – 13:00 SPLETNE TEHNOLOGIJE IN PRENOVE
Vodja sekcije: mag. Bojan Štok

Realnočasovni splet
Bernard Atelšek, Damjan Kovač, Borut Radi, Dušan Klobasa (Mikropis Holding d.o.o.)

Atelsek Kovac Radi Klobasa
Meja med spletnimi in namiznimi aplikacijami je vedno bolj zabrisana. Z razvojem spletnih tehnologij in standardov postajajo spletne aplikacije vedno bolj odzivne, interaktivne in uporabne. Ena izmed osnovnih tehnologij, ki to omogoča so potisna sporočila. Gre za dvosmerni komunikacijski kanal med odjemalcem in strežnikom preko katerega se prenašajo sporočila in tako vplivajo na stanje odjemalca. Odjemalec je lahko spletna stran, namizna aplikacija, mobilna aplikacija ali katerakoli naprava, ki je povezana na svetovni splet. V preteklosti je bilo veliko tehnologij, ki so poskušale rešiti problem potisnih sporočil, a nobena ni bila dovolj robustna in podprta s strani brskalnikov, da bi postala standard. Vse to se je spremenilo ko je prišel WebSocket protokol, ki je postal standard leta 2011. Namenjen je dvosmerni komunikaciji med odjemalcem in strežnikom. Zadnji izmed komunikacijskih protokolov, ki bo postal standardiziran pa je WebRTC. Gre za skupek protokolov in vmesnikov, ki omogočajo realnočasovno komunikacijo med samimi odjemalci. To nam omogoča pošiljanje datotek, klepet, video konference, deljenje namizja ipd. S temi tehnologijami uporabnik ni več vezan na določeno napravo, saj lahko nadaljuje delo na kateremkoli odjemalcu. Vsa sinhronizacija se dogaja v ozadju, neodvisno od uporabnika. Na takšen način so uporabniku vedno na voljo sveže informacije in podatki. To pa je temelj dobre uporabniško izkušnje.

V članku vam bomo poskusili predstaviti naše izkušnje in dobre prakse, ki smo jih pridobili pri implementaciji sistema potisnih sporočil v našo oblačno spletno rešitev.

 

Prehod aplikacij iz ogrodja AngularJS na Angular
Luka Juršnik, Gordana Budimir (IZUM)

Jursnik Budimir
V prvi polovici leta 2015 se je veliko govorilo o drastični spremembi oziroma nadgradnji ogrodja AngularJS. Ker smo želeli držati korak z novostmi, smo že na začetku poskusili uvesti beta različico Angular 2 kot ogrodje za naš portal. Kaj kmalu smo ugotovili, da so za prehod potrebni veliki koraki, saj nam poznavanje ogrodja AngularJS ne bi veliko pomagalo pri razvoju spletne aplikacije v ogrodju Angular 2, ker ima Angular 2 popolnoma drugačno arhitekturo. Na tej točki smo hoteli ugotoviti, zakaj sploh potrebujemo nadgradnjo ogrodja AngularJS za aplikacijo, ki že deluje v prvi različici, saj prvo različico razvijalci še vedno podpirajo. Odgovora na to vprašanje ni bilo težko najti, saj sta Angular 2 in Angular 4 naredila bistven korak naprej v arhitekturi in oblikovanju ogrodja ter v funkcionalnostih, kot so npr. hitrost zaznavanja sprememb DOM-elementov, hitrost nalaganja aplikacije ter posledično lepše delovanje na mobilnih napravah, učinkovitost, razhroščevanje kode in predpriprava strani na strežniku (Angular Universal). Kljub temu smo z nadgradnjo odlašali, ker se je ogrodje spreminjalo in nadgrajevalo prehitro, v nekaterih (pod)različicah pa se je celo prej popolnoma delujoča koda prelevila v nedelujočo. Tako smo šele ob koncu leta 2016 v aplikaciji začeli uvajati nove različice ogrodja (V2.3.1). Pri tem se nismo odločili za prehod na osnovi knjižnic, ki jih je ponudila skupina razvijalcev Angular, pač pa smo aplikacijo začeli iz praznega projekta. Postopoma smo začeli razvijati novo verzijo portala COBISS/SciMet, pri čemer smo uporabili več različic ogrodja Angular; kot zadnjo smo uporabili beta različico Angular 4 in beta različico oblikovalskega ogrodja Bootstrap, V4. S to kombinacijo sledimo novim trendom spletnih aplikacij. Obdržali smo odziven dizajn (angl. Responsive Web Design, RWD), v prihodnje pa načrtujemo še uvedbo kreiranja strani HTML na strežniku z uporabo Angular Universal, ki bo v verziji Angular 4 sestavni del ogrodja; s tem se bo povečala hitrost nalaganja prve strani in olajšalo delo za SEO.

Na portalu COBISS/SciMet, ki je namenjen slovenski raziskovalni skupnosti za spremljanje njihove znanstvene uspešnosti, še vedno zagotavljamo večjezičnost in sodobno obliko, omogočena je tudi uporaba na

različnih napravah različnih velikosti. Nova tehnološka platforma bo omogočila izboljšave funkcionalnosti portala, tudi bogatejšo vizualizacijo podatkov in intuitiven uporabniški vmesnik. Opisane so prednosti ogrodja Angular 4 pred uporabo ogrodja AngularJS pri razvoju portala COBISS/SciMet, ki smo jih ugotovili do zdaj in ki bodo mogoče spodbudile druge razvijalce, da bodo uporabili to ogrodje v svojih rešitvah.

 

Izkušnje pri zamenjavi spletnega uporabniškega vmesnika kompleksne zavarovalniške aplikacije
Andraž Kirn, Dušan Bratuša (Skupina Novum IT d.o.o.)

Kirn Bratusa
Pri razvoju celovitih zavarovalniških rešitev smo več kot 10 let uspešno uporabljali znotraj podjetja razvito ogrodje za grafično vizualizacijo. Ta rešitev, je bila zgrajena na takratnih uveljavljenih standardih, ki so s časom postali zastareli. Zasnovana je bila, kot prezentacijski nivo modelno orientiranega zalednega sistema Vger EE, ki bazira na tehnologiji Java EE. Kljub omejitvam, je bila ta rešitev zaradi dolgoletnega razvoja izjemno stabilna in uporabljena v različnih zavarovalniških sistemih. Omogočala je tudi hiter razvoj oz. hiter vpogled na modelske spremembe aplikacij. Kljub tej prednosti, je rešitev onemogočala poljubno definicijo uporabniških vmesnikov oz. je le ta bila zelo omejena. Zaradi potreb trga smo potrebovali modernejšo rešitev, ki bi bila kos zahtevam kompleksnih zavarovalniških aplikacij. Znotraj podjetja je bilo zatorej razvito novo ogrodje za grafično vizualizacijo. Ta omogoča individualizirano definicijo pogledov posameznih komponent, hkrati pa prinaša bogat nabor modernih tehnologij, ki so postale stalnica modernih spletnih aplikacij (html5, css3, bootstrap, javaScript, jQuery, JSF). V prispevku se bomo osredotočili na našo izkušnjo pri načrtovanju, izvedbi in težavam pri prehodu iz stare na novo rešitev.

 

Obvladajte programsko opremo, če ne, bo ona obvladala vas
dr. Črt Gerlec, Damijan Koletnik (Lyoness Group AG)

Gerlec Koletnik
Pri razvoju programske opreme lahko uporabljamo različne pristope razvoja. Izbira pristopa je odvisna od tipa produkta, ki ga želimo razviti, znanja razvijalcev in organizacijske strukture podjetja. V večini je prvi korak izgradnja prototipa oz. enostavne rešitve, ki kasneje »preraste« v začetno verzijo – pripravljeno za produkcijo. Ko podjetje raste in pridobiva vedno več strank, se organizacijska struktura podjetja, način razvoja ter arhitektura programske opreme spreminja. Produkt, ki smo ga razvili v začetni fazi, dolgoročno ni več sposoben slediti rasti podjetja in obstoječa arhitektura ne more izpolnjevati vedno večjim zahtevam podjetja. Bodisi organizacijskim bodisi tehničnim.

Podjetje Lyoness je primer hitro rastočega podjetja, ki je v nekaj letih uspelo pridobiti več kot 5 milijonov uporabnikov. Če želimo v naslednjih letih podjetju omogočiti podobno rast in hkrati zagotoviti, da bodo uporabniki še naprej deležni pričakovane uporabniške izkušnje, potem je sprememba arhitekture neizogibna. Dandanes ni več prostora za delovne prakse, ki smo jih uporabljali v preteklosti in podjetju ne omogočajo dolgoročnega napredka.

V prispevku bomo predstavili težave, na katere smo naleteli ob hitrem razvoju podjetja. Osredotočili se bomo na arhitekturni vidik programske opreme. Predstavili bomo kako smo razvijali programsko opremo kot »malo« podjetje in kako jo razvijamo danes ter kako poteka preoblikovanje monolitne aplikacije v domensko orientirane celote.

 

13:00 – 14:00 KOSILO

 

14:00 – 16:00 AGILNI PROCESI IN ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI
Vodja sekcije: dr. Tomaž Domajnko

Pasti in zanke agilnih pristopov
dr. Luka Pavlič, Lucija Brezočnik (UM FERI)

Pavlic Brezocnik
Ideja o agilnem razvoju informacijskih rešitev in storitev je vse prej kot nova. Že agilni manifest, ki je bil trud dolgoletnih prizadevanj v smeri bolj vitkih, okretnih in uspešnih razvojnih projektov, bo v kratkem dosegel polnoletnost.

Pred leti smo ugotavljali, da sta za uspešen preboj agilnih metod v podjetja med drugim ključni predvsem podpora vodstva in sprememba miselnosti vpletenih. Danes ne samo, da se je miselnost spremenila, ter da tudi vodstva podjetij razumejo številne prednosti vitkejših razvojnih metod – agilnost je celo postala pokazatelj neke vrste zrelosti podjetja. Kljub temu žal ugotavljamo, da lahko z napačnimi odločitvami pri izbiri, prilagoditvi, uvedbi in izvedbi agilnih metod nevede povzročimo veliko škodo. Zato se v članku namesto pregledu dobrih praks raje posvečamo temu, da naštejemo in razložimo čim več morebitnih napak, izmed katerih so nekatere že bile v industriji prepoznane kot slabe prakse. Začnemo že pri osnovnem vprašanju: biti ali ne biti (agilni)? Res, da so tradicionalne metode, temelječe na dolgoročnih planih in slapovnem razvojnem modelu vedno manj zastopane, vendar – ali to res samo po sebi pomeni, da so agilni pristopi primerni za (vsako) podjetje in (vsak) projekt? Sploh, če v preteklih razvojnih praksah ne zaznamo bistvenih slabosti? Če slabosti obstajajo, je res možno v obstoječe razvojne procese parcialno vgraditi agilne principe ter tako uvesti izboljšave? Že pri tradicionalnih razvojnih metodah smo ugotovili, da splošni razvojni proces dejansko ne obstaja – obstajajo le procesna ogrodja, ki jih mora podjetje v namen uspešne implementacije nujno prilagoditi. Od kod torej ideja, da je možno agilne metode izvajati samo in natančno tako, kot to predvidijo avtorji metode? Prilagajanje je očitno nuja, a ostaja vprašanje – do kod lahko gremo z lastnimi prilagoditvami?

Čeprav je na podana vprašanja zelo težko podati enoznačne odgovore, tekom članka poizkusimo točno to. Izogibamo se navajanju priporočil in razlogov, zakaj uvesti in izvajati agilne pristope. Raje s primeri podkrepljeno navajamo pasti, ki nas čakajo ter priporočila, kako se jim izogniti.

 

Izzivi udejanjanja konceptov BizDevOps
dr. Boštjan Grašič (Infonova GmbH)

Grasic
DevOps iniciativa postaja vse bolj prisotna v sodobnem okolju. Hitra izdobava kakovostne programske opreme na dolgi rok ni zadostna za ohranitev konkurenčne prednosti. V kolikor želimo ostati korak pred konkurenco, je potrebno končnim uporabnikom zagotoviti inovativne in brezhibne rešitve kar se da hitro. Da bi lahko dosegli ta cilj, je potrebno poslovno komponento vključiti v cikel razvoja programske opreme in vzdrževanja IT infrastrukture.

V prispevku na kratko povzemamo dosedanji potek razvoja DevOps ter analiziramo aktualne smernice razvoja predvsem iz vidika vključitve poslovne komponente. Teoretične osnove podkrepimo v prispevku s praktičnimi izkušnjami na osnovi analize konkretnega primera projekta, kjer smo vključili omenjene tri vidike v sam proces agilnega razvoja programske opreme in zagotovili tesno sodelovanje med posameznimi oddelki.

 

Mockito – pogoste napake in kako se jim izogniti
Jan Grilanc (Comtrade d. o. o.)

Grilanc
V svetu programskega razvoja obstaja nekaj konstant. Ena izmed njih je zagotovo dejstvo, da vsak večji programerski podvig, če se ga lotimo pravilno, slej kot prej kliče po obvezni uporabi unit testov. Z njihovo uvedbo se poskuša zagotoviti pravilno delovanje novih, usmerjenih segmentov kode in – predvsem v razslojenih projektih, ki vključujejo večje število programerjev – nadaljevano pričakovano obnašanje že obstoječe, preverjene kode.

Pri tem se programerji poslužujemo številnih orodij, ki nam omogočajo avtomatizirano ali kako drugače olajšano testiranje. Orodij je ogromno, v tem prispevku pa se bomo osredotočili na tisto, ki je meni najbližje: Mockito.

Mockito je ogrodje, namenjeno enostavni kreaciji navideznih virov, ki jih za svoje delovanje potrebujejo naši testirani segmenti kode. Običajno stremimo k temu, da se ustvarjeni viri obnašajo na nek točno določen način, ki v svoji izvedbi vpliva na potek in rezultat unit testa.

Sama predstavitev Mockito orodja je preveč trivialna ter dosegljiva vsem z internetno povezavo in nekaj prostega časa. Zato se v tem prispevku ne bomo osredotočali na osnove delovanja in uporabe, več kot bo to potrebno. Naš cilj je drugačen: pogledali bomo pogoste napake, ki jih programerji delamo, ko pišemo unit teste s pomočjo Mockita. Slednje bomo poskusili čim bolj razčleniti, ugotoviti, zakaj se sploh kvalificirajo kot napake, in priti do načina, kako se jim izogniti. Prispevek je namenjen vsem, ki ste se vsaj bežno že srečali z Mockitom.

 

Izkušnje pri uporabi orodij za avtomatsko prevzemno testiranje pri zvezni integraciji in dostavi vsebine
Nejc Maleš, David Smogavec (Skupina Novum IT d.o.o.)

Males Smogavec
Avtomatsko prevzemno testiranje (angl. acceptance testing) dandanes igra ključno vlogo pri agilnih principih razvoja programske opreme. Kljub temu se implementacije avtomatskega prevzemnega testiranja v različnih sistemih močno razlikujejo. Za potrebe testiranja zavarovalniškega sistema uporabljamo v našem podjetju različne metodologije. V prispevku se bova osredotočila na izkušnje pri razvoju in uporabi dveh ogrodij, ki sta plod dela pri več mednarodnih projektih in skupaj zagotavljata ustreznost celotnega sistema; tako uporabniškega vmesnika kot tudi ustreznost vseh poslovnih procesov in pravil. Prvo izvajamo s pomočjo domensko specifičnega jezika, ki temelji na odprtokodnem ogrodju Selenium ter slednje z manipulacijo vrednosti v podatkovnem modelu in preverjanjem rezultatov spremenjenega podatkovnega modela. Čeprav se običajno tovrstna testiranja izvajajo na strankini strani, jih za čim hitrejšo zaznavo napak, uporabljamo že med samim razvojem in dostavi vsebine, z uporabo zvezne integracije.

 

Ogrodja za avtomatsko testiranje mobilnih aplikacij
Mateja Hazl, dr. Simon Jurič (Inova IT d.o.o.)

Hazl Juric
Razvoj na področju testiranja mobilnih aplikacij gre v zadnjih letih vedno bolj proti implementaciji avtomatskih testov. Avtomatsko testiranje omogoča hitro izvajanje testov in posledično hitrejše odkrivanje napak. Ob tem lahko testerji čas in znanje uporabijo za izvajanje kompleksnejših testnih scenarijev. Ob vpeljavi avtomatskega testiranja na projektu je pomembna odločitev, katero testno ogrodje bomo uporabili, saj na trgu obstaja veliko različnih možnosti. Slaba izbira ogrodja lahko podjetje stane veliko časa in denarja, saj velikokrat pomeni potrebo po zamenjavi ogrodja in s tem novo vlaganje časa in sredstev. Iz teh razlogov je pomembna ocena kakovosti posameznih ogrodij glede na standardne metrike kakovosti programske opreme. S pomočjo celovitega pregleda najpogosteje uporabljanih ogrodij za avtomatsko testiranje in ocene njihove kakovosti želimo podjetjem olajšati izbiro in zmanjšati tveganje ob izbiri ogrodja. V prispevku bomo predstavili rezultate analize obstoječih ogrodij za avtomatsko testiranje mobilnih aplikacij (Android in iOS), preizkušenih v praksi na realnem projektu skozi oblikovani standardni nabor standardni testnih scenarijev, ki jih bomo implementirali v vseh izbranih ogrodjih.

 

16:15 – 18:00 VELEPODATKI, STROJNO UČENJE & INTERNET VSEGA
Vodja sekcije: dr. Boštjan Grašič

Od velepodatkov do pametnih in hitrih podatkov
dr. Muhamed Turkanović, dr. Aida Kamišalić Latifić (UM FERI)

Turkanovic Kamisalic
V zadnjem času je vidna populariziranost velepodatkov, kljub temu, da še zmeraj niso dokončno definirane prednosti, slabosti in izzivi le teh.  Sčasoma se je izkazalo, da ni pomembno koliko podatkov generiramo in shranjujemo, ampak predvsem kako učinkovito znamo le te izkoriščati. Posedovanje in dostop do velepodatkov podjetjem ne predstavlja nikakršne konkurenčne prednosti, temveč kako hitro te pridobijo in učinkovito analizirajo. Obstajajo kompleksni izzivi velepodatkov, ki se morajo prednostno obravnavati, in sicer: kako zagotoviti pametne in hitre podatke. Pametni  podatki predstavljajo koristne velepodatke, ki imajo analitično – odločitveno uporabno vrednost, katero dosežemo z uporabo različnih algoritmov in tehnik. O hitrih podatkih govorimo takrat, ko le ti omogočajo sprejemanje odločitev na podlagi analiz v realnem času. Velepodatki v osnovi niso nikakršne rešitve, temveč so to šele pametni in hitri podatki, ki spreminjajo trenutna pravila igre v poslovnem svetu.

Tehnologije same po sebi ne spreminjajo velepodatkov v pametne ali hitre, temveč je v ozadju celoten proces. Čeprav jih obravnavamo ločeno, je smiselno doseči prepletanje pametnih in hitrih podatkov, saj samo v tem primeru lahko dosežemo največjo poslovno korist. Predstavili bomo nekaj ključnih tehnologij, tehnik, metod in orodij, ki spreminjajo velepodatke v pametne in/ali hitre. Izpostavili bomo različne metode procesiranja velepodatkov, in sicer: paketna (angl. batch processing), pretočna (angl. streaming analytics) in obdelava v realnem času (angl. real-time analytics). Prav tako se bomo dotaknili smiselnosti shranjevanja velikih količin zgodovinskih podatkov ter prednosti kontekstualiziranih podatkov in rezultatov za najbolj prilagojeno rabo. Predstavili bomo prednosti metod in tehnik analitike pametnih podatkov, kot so semantične podatkovne baze grafov.

 

Izboljšanje uporabniške izkušnje brezstičnih vmesnikov s pomočjo modernih tehnik strojnega učenja
Kristjan Košič (ADORA-MED d.o.o., UM FERI), Sašo Karakatič (UM FERI)

Košič Karakatic
V prispevku bomo predstavili problem izboljšanja uporabniške izkušnje na konkretnem primeru aplikacije s pomočjo inteligentnih metod. Študija je bila narejena na informacijskem sistemu iz medicine, ki se uporablja v pripravah na in med samimi kirurškimi posegi različnih tipov. Navedeno aplikacijo med operacijami uporabljajo zdravniki prostoročno v brezstičnem načinu, kar prinese dodaten nivo kompleksnosti pri načrtovanju uporabniškega vmesnika in izboljšanju uporabniške izkušnje. V ta namen smo v aplikacijo uvedli inteligenten modul priporočanja, ki znatno izboljša uporabniško izkušnjo med samo operacijo. Predstavili bomo kako smo združili strojno učenje z medicinsko aplikacijo, katere metode strojnega učenja smo pri tem uporabil, kako je potekal razvoj teh metode in s katerimi izzivi smo se spopadali med implementacijo.

 

Pametno ogledalo – kreativen mix tehnologij
Blagoj Soklevski, Bojan Brumen (msg life odateam d.o.o.)

Soklevski Brumen
Živimo v času, kjer so se v naših žepih naselile naprave, ki so enakovredne ali močnejše od računalnikov, ki smo jih uporabljali v prejšnjem desetletju. Naša ideja je združiti raznovrstne tehnologije in komunikacijske medije, s katerimi bi ustvarili kreativna oz. pametna ogledala. Le ta bi tvorila most med uporabniki in informacijami, ki jih le ti iščejo. Z uporabo tovrstnih ogledal se nam ponuja priložnost implementacije večopravilnosti na novih področjih našega življenja, hkrati pa bomo prihranili na dragocenemu času. Takšno pametno ogledalo bo povezano z oblačno storitvijo iz katere bo pridobivalo in preračunavalo vse informacije, ki jih je potrebno prikazati. Upravljali ga bomo s pametnim telefonom, ki bo deloval v vlogi daljinskega upravljalnika.

Android OS, Heroku, Bluetooth, NFC tag, Raspberry Pi in LCD panel predstavljajo osnovne sestavine v receptu za pripravo našega pametnega ogledala. Našo arhitekturo tvorijo trije temeljni gradniki: oblačne storitve, pametno ogledalo in pametni telefon. Za podporo pametnemu ogledalu bomo uporabili različne storitve nameščene v Heroku oblaku. Pametno ogledalo bo narejeno iz Raspberry Pi 3 model B mikroračunalnika v vlogi našega primarnega sogovornika, ki bo operiral na operacijskem sistemu Android OS, LCD panela in prozornega ogledala iz akrila. Vsak pametni telefon z Android OS operacijskim sistemom in Bluetoothom bo primeren kot daljinski upravljalnik pametnega ogledala. Način komunikacije med oblačnimi storitvami in ogledalom bo potekal preko interneta, medtem ko bo komunikacijski člen med ogledalom in pametnim telefonom potekal preko Bluetooth povezave. NFC tag bomo uporabili kot orodje za namen vzpostavljanja povezave pametnega telefona z ogledalom. Pri telefonih brez NFC povezave pa bomo kot alternativo pripravili razpoložljivo QR kodo. Pametni telefon se bo uporabljal za prijavo v pametno ogledalo, kot tudi za prilagajanje in izbiro prikazanih informacij po lastnih željah.

Dejstvo, da zasnova pametnega ogledala temelji na potrebah in željah uporabnika, ki mu je na tak način omogočeno svobodno prilagajanje in individualizacija naprave, predstavlja njegovo največjo konkurenčno prednost.

 

Razvoj in vpliv tehnologije V2X v avtomobilski industriji
Tomica Čus (Task d.o.o.), dr. Domen Verber (UM FERI)

Čuš Verber
V2X (Vehicle to everything) je oblika tehnologije, ki omogoča vozilom komunikacijo z gibljivimi deli prometnega sistema okoli njih. Omogoča pa tudi komunikacijo z drugimi vozili. V2X je za avtomobilsko industrijo in za prihodnost avtonomnih vozil zelo pomembna in potrebna. Prav tako lahko taka komunikacija vpliva na vozilo in obratno – s podatki iz vozila na kateri koli subjekt. To je avtomobilski komunikacijski sistem, ki vključuje tudi druge posebne oblike komuniciranja, kot so V2I (Vehicle to Infrastructure), V2V (Vehicle to vehicle), V2P (Vehicle to Pedestrian), V2D (Vehicle to device) in V2G (Vehicle to grid). Za to tehnologijo so potrebne karakteristike, kot so industrijska zavzetost, inženirski napori in pametne odločitve že danes, ne šele čez nekaj let. Poglavitni poudarek V2X tehnologije sta zelo pomembni varnost in varčevanje z energijo. V2X tehnologija lahko posreduje za voznika pomembne informacije v zvezi s slabim vremenom, o bližnji prometni nesreči, o razmerah na cesti in o nevarnih dejavnostih v bližini. Poleg varnosti lahko sistemi V2X vključujejo tudi samodejno plačevanje cestnin, parkirnine in s tem povezanih stroškov. A še vedno obstajajo ovire, ki preprečujejo preboj te tehnologije zaradi precej omejene učinkovitosti.

V2X tehnologija omogoča varnost na cestah, kot so na primer opozorilo o trčenju, opozorilo o spremembi voznega pasu, opozorilo o delih na cesti, opozorilo o približevanju interventnih vozil in podobno. Vsi našteti primeri so dandanes zelo pomembni, potrebni in nujni, saj zagotavljajo učinkovitost in varnost v prometu. V srednjeročnem obdobju bo V2X najverjetneje ključni dejavnik za samostojno/avtonomno vožnjo vozil. Če upoštevamo možne spremembe in trenutno stanje, predstavlja V2X največji izziv, saj bi lahko bila nova vozila v celoti opremljena z V2X tehnologijo in to proizvajalci tudi načrtujejo. Velik izziv pa je tudi, kako integrirati V2X tehnologijo v obstoječa vozila.

V2X tehnologija temelji na WLAN (Wireless Local Area Network) tehnologiji in deluje neposredno med vozili in infrastrukturo, ki tvori VANETs (Vehicular ad hoc networks) in tudi dva V2X pošiljatelja, ki sta v medsebojnem dosegu. Iz tega lahko razberemo, da ne zahteva nobene infrastrukture za vozila in komunikacijo, kar je ključnega pomena za zagotovitev varnosti v oddaljenih ali manj razvitih območjih. S tem je še posebej dobro prilagojeno za V2X zaradi nizke zakasnitve in sposobnost trenutnega komuniciranja. Ta komunikacija prenaša sporočila znanih nazivov CAM (Common Awareness Messages), DENM (Decentralised Notification Messages) ali BSM (Basic Safety Message). Količina podatkov teh sporočil je zelo majhna. Radijska tehnologija je standardizirana v okviru WLAN IEEE 802.11.

Na koncu se lahko dotaknemo še nekaterih pogostih napak, ki odpirajo številna vprašanja in pomisleke glede pomankanja mobilnih operaterjev, ki so ključni dejavniki za V2X tehnologijo, saj je na njihove bazne postaje mogoče integrirati V2I. Brez posega v infrastrukturo baznih postaj za integracijo V2I tehnologije bo V2X tehnologija veliko dražja. Prav tako določene funkcije za vozila dostopne le, če je vozilo povezano z neko obliko V2X. Te funkcije pa se lahko prenesejo samo, če obstaja cestno omrežje in/ali flota, ki podpira to tehnologijo. A ne glede na ekonomski vidik, je tržni potencial za V2X tehnologijo ogromen. Prav tako je pričakovati, da bo proizvodnja v naslednjih letih eksplicitno rastla.

 

18:00 DRUŽABNO SREČANJE

Pot do uspeha, dr. Simon Jurič, direktor Inova IT d.o.o

 

SREDA, 14. 6. 2017

9:00 – 9:45 VABLJENO PREDAVANJE

Programming in an immersive world
dr. Stéphane Ducasse (Inria)

Pharo is new dynamic fully reflective pure object-oriented language. Pharo provides a totally different feel and productivity due to the closeness to their objects it offers to programmers. With Pharo you are not just watching an aquarium but swimming with the fishes.

In this talk I will present key aspects of Pharo: simplicity, accessibility and empowering tools.  Pharo is inspired by Smalltalk. Its syntax fits on a postcard and its object model is simple and elegant. Everything is an object – without any exception. Objects send messages to each other. Objects are instances of classes organised with single inheritance. Attributes are protected and methods virtual and public. Closures are objects. This is all. A good programmer can be up to speed in Pharo in two days.

Pharo is immersive and supports a full live programming with a gorgeous programming environment. When developing in Pharo, you are in constant interaction with living objects being simple objects, GPU, web applications, 3D objects or your own classes. You can code within the debugger and get a full TDD experience. I will code with the audience a little examples to illustrate our development cycle.

Pharo defines a set of empowering tools: tools that can be customised by the programmer itself. We will show some examples such as the new inspector.

Because of its immersion within objects, you will never code the same in any object-oriented programming languages once you have experienced

Pharo. Why? because after programming with Pharo you get what objects are deeply.

 

10:00 – 12:00 PRISPEVEK K DIGITALNI PREOBRAZBI
Vodja sekcije: dr. Dean Korošec

Kako smo postavili temelje za digitalno transformacijo podjetja Ryanair?
Bojan Lozinšek (Comtrade d. o. o.)

Lozinšek
Ryanair je najbolj priljubljen letalski prevoznik v Evropi, ki z več kot 1800 leti dnevno povezuje 200 destinaci v 33 državah, letno z njim potuje kar 119 milijonov potnikov. V naslednjih 7 letih pričakujejo rast do zavidljivih 180 milijonov potnikov, s čimer bodo po številu potnikov postali največji letalski prevoznik na svetu. V osrčju omenjene rasti bo aplikacija myRyanair, ki jo je skupaj s podjetjem Ryanair soustvarjal Comtrade.

John Hurley, Ryanair CTO, je izjavil: »V prihodnosti bo Ryanair digitaliziran in celovit ponudnik potovalnih storitev, kjer bodo letala pripeta le kot infrastruktura.«

Današnji potrošniki postajajo vse zahtevnejši in tehnološko ozaveščeni, hkrati pa želijo uporabljati nove tehnologije in kanale. To od Ryanaira zahteva vse bolj inovativne in personalizirane storitve. Da opravičijo zaupanje, so se pri Ryanairu odločili uporabiti najsodobnejše tehnologije, sodelovati z najboljšimi partnerji, ki razumejo njihovo vizijo, in z myRyanair platformo zadovoljiti vsakega, še tako zahtevnega potnika iz njihove 106-milijonske baze.

Razvoj myRyanair platforme je centralna točka njihove nove strategije, ki omogoča transformacijo družbe. Platforma je extremno uporabniško usmerjena in skrajša postopek rezervacije letalske karte kar za 20%.V praksi to pomeni, da lahko napolni štiri letala Boeing 737 v zgolj eni minuti.

Pri Comtradu smo sprejeli izziv in Ryanairu začeli pomagati pri realizaciji njihove vizije digitalne transformacije. Z našo Scrum ekipo smo uspeli pripraviti prvi delujoči myRyanair portal demo v zgolj treh tednih in uspeli navdušiti generalnega direktorja Michael O’Learya, ki je javno objavil transformacijo podjetja: »Postali bomo Amazon za potovanja«. Celoten projekt je bil zaključen v slabih devetih mesecih od prvotno načrtovanih dvanajstih.

V prispevku se bomo bolj poglobili v podrobnosti same izvedbe projekta s katerim je Comtrade Digital Services pomagal položiti temelje pri digitalni transformaciji družbe. Ryanair nadaljuje z inovacijami in novimi prijemi v letalski industriji, Comtrade pa je na njihovi poti ključen tehnološki partner.

 

Digitalna transformacija GoOpti – slovenskega ponudnika prevozov na zahtevo
dr. Boris Horvat (Abelium, Univerza na Primorskem), Primož Lukšič (Abelium, Univerza na Primorskem), Mateja Novak (GoOpti), Marko Guček (GoOpti)

Skladno z globalnimi trendi (predvsem sodelovalna ekonomija, kognitivnost, povezanost naprav, reintermediacija) in pričakovanji uporabnikov mobilnostnih storitev, ki želijo uporabljati personalizirane in fleksibilne storitve mobilnosti se je tudi v Sloveniji pojavila mobilnostna platforma GoOpti, ki povezuje ponudnike in uporabnike prevozov na daljših relacijah. V predstavitvi bodo prikazane konkretne izkušnje sodelovanja pri digitalni transformaciji poslovnega modela enega izmed najbolj prepoznanih in inovativnih zagonskih podjetij v Sloveniji.

 

Digitalni marketing v praksi – pristopi in tehnologije
Matej Grabrovec (Agencija Novelus d.o.o.)

Podjetja se vedno bolj zatekajo k digitalnim metodam poslovanja in prodaje. V skoraj vseh panogah in na vseh trgih je preko digitalnih kanalov možno doseči večje ciljne skupine kot kjerkoli in kadarkoli prej. Z večanjem finančnih in časovnih vložkov je na voljo vedno več različnih orodij in metod. Zato je pomembno, da znamo med to množico izbrati preverjena, dolgoročno vzdržna in dobičkonosna orodja in metode digitalnega marketinga, ki hkrati omogočajo vitko poslovanje.

V prispevku predstavljamo družine rešitev in konkretne izkušnje zadnjih 10 let marketinga. Predstavljamo načine za identifikacijo ustrezne oblike marketinga in orodij glede na konkretne primere načine implementacije in uporabe.

Poudarek prispevka je na metodah t. i. vhodnega (angl. inbound) marketinga in podporni programski opremi. Vhodni marketing deluje po načelu “Ob pravem času, na pravem mestu, s pravimi vsebinami” in velja za najmanj vsiljivo ter hkrati najbolj uspešno obliko digitalnega marketinga. Predstavljamo celotni obseg prodajnega lijaka – od identificiranja potencialnih strank, do predstavitve produkta ali storitve novim uporabnikom in pretvorbe teh uporabnikov v kupce in celo promotorje izdelka ali storitve. Ob tem v vsakem koraku poudarjamo natančno merljivost rezultatov in redne analize uspešnosti. V prispevku ponujamo tudi konkretne odgovore in smernice, kako z ustreznimi načrtovalskimi in razvijalskimi pristopi prispevati k uspešnemu naslavljanju izzivov v digitalnem marketingu.

 

R-evolucija ICT storitev v zdravstvu
Aleš Smokvina (Marand d.o.o.)

Digitalna podpora deležnikom v zdravstvu je v zelo zgodnji fazi in če jo primerjamo s področji kot je zabava, finančna industrija ali transport zaostaja približno desetletje. Zdravstvo, kot zelo občutljivo in konservativno področje, potrebuje za uvedbo naprednih tehnologij in storitev preboj na več področjih kot so zasebnost, varnost ter komunikacija. Inovacije v zdravstvu bodo spremenile naše dojemanje na kakšen način lahko konzumiramo storitev v ekosistemu zdravstvenih labirintov. Poudarek prispevka bo na možnih aplikacijah tehnologij, ki bodo v naslednjih letih izboljšale kakovost, uporabniško izkušnjo in približali pacienta in zdravnika na varen in enostaven način.

12:00 – 13:00 KOSILO

 

13:00 – 14:40 INFORMACIJSKA IN KIBERNETSKA VARNOST
Vodja sekcije: mag. Ivan Lah

Vpliv upravljanja uporabniških pooblastil na varnost podatkov
Evgen Jamnikar, Andrej Zimšek (Brihteja d.o.o.)

Jamnikar Zimsek
Kompleksni informacijski sistemi, sestavljeni iz raznolikih aplikacij in storitev, v organizacijah terjajo veliko napora in časa pri upravljanju uporabniških računov in določanju pravic za uporabnika. Dinamičnost poslovnih procesov in mobilnost uporabnikov posledično pomeni tudi nenehne spremembe pri določanju dostopov za uporabnike. IT službe so zaradi mnogih drugih opravil preobremenjene in niso zmožne zagotavljati ažurnega stanja dostopov v informacijskem sistemu.

Ko zaposleni zapustijo organizacijo, so premeščeni v drug oddelek ali pa napredujejo in pridobijo novo vlogo v podjetju, se redki spomnijo, da je smiselno nepotrebne pravice ukiniti ali pa vsaj znova preveriti, če jih dotična oseba še potrebuje. Mnogo uporabniških računov po odhodu zaposlenega iz organizacije ostane aktivnih, kar pomeni varnostno tveganje – možne so različne kraje podatkov, zloraba ali druga dejanja v informacijskem sistemu, ki povzročijo poslovno škodo.

Skozi predavanje bomo izpostavili:

  • najpogostejše izzive pri upravljanju uporabniških pravic,
  • kako se lotimo reševanja obravnavane tematike,
  • primer dinamičnega dodeljevanja pravic za uporabnike in
  • nekatere dobre prakse pri obvladovanju uporabniških identitet in povezanih pravic.

 

Informacijska varnost in ranljivosti kode
Gorazd Božič (SI-CERT)

Bozic
Programske varnostne ranljivosti se redno izkoriščajo za nepooblaščen dostop do aplikacij, izvedbo omrežnih napadov in krajo podatkov. Kaj so ranljivosti v programski kodi in kako do njih pride? Kako delujejo sodobni računalniški virusi? V predavanju bodo predstavljeni konkretni primeri, ki jih je obravnaval nacionalni odzivni center za omrežne incidente SI-CERT v zadnjih letih. Govora bo tudi o motivih napadalcev in možni obrambi.

 

Zakonitost “etičnega” ugotavljanja ranljivosti v informacijskih sistemih
dr. Urška Kežmah (Okrožno sodišče v Mariboru), dr. Boštjan Kežmah (UM FERI)

Kezmah
Globalna podjetja, katerih obstoj je odvisen od varnega delovanja informacijskega sistema, vse pogosteje razpisujejo nagrade za odkrite ranljivosti v njihovih informacijskih sistemih (angl. “bug bounty” programi). V teh primerih gre za interes lastnika informacijskega sistema, ki s tem tudi javnosti neposredno dovoli, da varnostno preizkuša njegov informacijski sistem. Kaj pa v primerih, ko “etični heker” nima vnaprej danega soglasja lastnika informacijskega sistema? Kdo sploh lahko postane “etični heker” in ali je kazenski pregon lahko res edina in najhujša posledica takšnega podviga?

 

Ko ELK sklad in zabojniki pomagajo loviti napadalce
Milan Gabor (Viris d.o.o.)

Gabor
ELK sklad je v zadnjih letih pridobil veliko oboževalcev, saj omogoča enostavno in hitro vizualizacijo velike količine podatkov. Vsekakor je zanimiv tudi za sistemske inženirje in devopse, saj s pravim pristopom omogoča dobro analitično platformo, ki lahko pomaga pri prebijanju skozi kopico podatkov in pridobitev pomembnih podatkov. V sklopu predstavitve bo na hitro prikazana struktura ELK sklada, kako lahko z Docker zabojniki enostavno zgradimo tak sklad, uvozimo podatke in potem na zanimiv način vizualiziramo aktivnosti na podlagi dnevniških zapisov spletnih strežnikov.